|
|
 |
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
SEKTOR ZA ISPITI
MATURSKA ISPITNA PROGRAMA
KOMPJUTERSKA GRAFIKA
SREDNO UMETNI^KO OBRAZOVANIE
nasoka: PRIMENETA LIKOVNA UMETNOST
SKOPJE
2005 godina
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
SEKTOR ZA ISPITI
MATURSKA ISPITNA PROGRAMA
KOMPJUTERSKA GRAFIKA
SREDNO UMETNI^KO OBRAZOVANIE
nasoka: PRIMENETA LIKOVNA UMETNOST
Maturskata ispitna programa po kompjuterska grafika e donesena so re{enie na ministerot za obrazovanie i nauka br. 11-6815/4 od 10.11.2005 godina.
1.VOVED
Predmetot kompjuterska grafika ima cel da gi obu~i i podgotvi u~enicite na sekojdnevnite i pove}e stru~ni po-trebi od poznavawe i rabota vo voobi~aeni (kancelariski) i postru~ni programi. Kako relativno nova nauka kompjuterska-ta grafika zema zamav s# pove}e prvenstveno vo sekojdnevniot `ivot, a voedno e i nezamenliva vo site segmenti na grafi~-kiot dizajn. Vo oblasta na grafi~kiot dizajn kompjuterot stanuva majstor na zanaetot koj go nadminuva i svojot u~itel - ~ovekot. Kompjuterskiot grafi~ar kako profesija go dr`i celiot pazar na se {to izleguva od edna pe~atnica i golem del od drugite mediumi kako {to se televizijata, Internetot i filmot. Svedoci sme na dostignuvawata vo oblasta na grafi~-kiot dizajn pri realizacija na tehni~ki s# posovr{enite animirani filmovi, celokupni scenski obrabotki vo filmovi (najkarakteristi~en primer ni e trilogijata „Gospodar na prstenot”), a za televiziski reklami i xinglovi kompjuterskata grafika e nezamenliva. Ekspanzijata na Internetot sozdava potreba od vladeewe i poznavawe na kompjuterot kako alatka za surfawe preku koja stanuvaat dostapni site informacii, no i potreba od s# pove}e kreativni, tehni~ki spremni kadri za dooformuvawe i usovr{uvawe na pristapnosta i grafi~ka izdr`anost na globalnata Internet mre`a.
U~enicite so ovoj predmet dobivaat osnovni soznanija i tehni~ka pogotvenost kako dobra osnova za ponatamo{ni dousovr{uvawa po zavr{uvaweto na srednoto u~ili{te. Predmetot se slu{a dve godini (prva i vtora) vo kompjuterski kabinet. Prvpat ovaa godina e voveden vo grupata na izborni predmeti za polagawe na maturski ispit.
3
2. CEL NA ISPITOT
Osnovna cel na ispitot e da se potvrdat steknatite znaewa za rabota so kompjuter, druga dopolnitelna informati~ka oprema i rabota so specifi~ni programi za kompjuterska grafika, nivna primena za razni potrebi od oblasta na prime-netata umetnost i dizajnot.
2.1. Celi na ispitot
U~enikot e:
- sposoben da gi prepoznava osnovnite delovi na kompjuterot (pr., monitor, ku}i{te, CD-rom, flopi disketna edinica, hard disk, ram memorija, razlika me|u softver i hardver, skener, printer) i da ja objasni nivnata primena, na~in na rabota (pr., skenerot slu`i za prenesuvawe na sliki i drugi dokumenti od realen - analogen vo digitalen format so {to se ovozmo`uva ponatamo{na obrabotka i prerabotka vo zavisnost od potrebata);
- sposoben da gi primenuva znaewata za rabota so razli~ni tipovi na programi (po~nuvaj}i od poednostavnite programi za obrabotka na tekstovi, specifi~nite grafi~ki programi za rabota so vektorska i rasterska grafika, programi za podgotovka na prezentacii i publikacii i programi za rabota so Internet za izrabotka na ednostavni veb stranici za Internet);
- sposoben da kombinira (simultano raboti so pove}e programi);
- kreativno i idejno da producira grafi~ki re{enija po dadena zada~a;
- sposoben za kriti~ko i kreativno komentirawe i obrazlo`uvawe na tu|i i sopstveni grafi~ki re{enija.
4
3. SPECIFIKACISKA MRE@A
Programski sodr`ini
Teoretski poznavawa
Prakti~ni poznavawa
Kreativnost
Likovno estetska funkcionalna analiza
Vkupno
Osnovi na kompjuterska tehnologija
Op{to poznavawe na specifi~ni programi i nivna primena
10%
10%
0%
0%
20%
Programi za vektorska grafika
5%
25%
5%
5%
40%
Programi za rasterska grafika
5%
25%
5%
5%
40%
Vkupno
20%
60%
10%
10%
100%
4. KAKO ]E IZGLEDA ISPITOT
Vremetraewe na ispitot: 180 minuti
Vidovi na ispitni zada~i:
- re{avawe na test - vremetraewe od 30 minuti;
- prakti~na demonstracija – koga po prethodno podgotveni materijali od predmetniot nastavnik, u~enikot ja realizira zada~ata od izvle~enoto ispitno pra{awe, vreme na raspolagawe – 140 minuti;
- likovno estetska i funkcionalna analiza – u~enikot vo ovoj del teoretski objasnuva za likovnata i estetskata opravdanost na upotrebenite elementi - vremetraewe 10 minuti.
Ispitot }e bide sostaven od tri dela:
1. Teoretski del – re{avawe test
2. Prakti~en del – realizacija na zada~a
3. Analiza – likovno - estetska i funkcionalna analiza na deloto.
5
1. Teoretski del
Vo ovoj del od ispitot sekoj u~enik (kandidat) dobiva test so pra{awa za osnovnite delovi, funkciite i operaciite vo kompjuterskata grafika. Pritoa treba gi da poka`e slednite poznavawa:
- prepoznava i imenuva osnovni delovi na kompjuterot;
- zna~ewe na kompjuterot vo sovremenoto `iveewe;
- osnovna primena na kompjuterot ;
- osnovni karakteristiki na vektorskata grafika;
- osnovni karakteristiki na rasterskata grafika;
- teorija na boja.
2. Prakti~en del
Vo prakti~niot del od ispitot u~enikot:
- ja potvrduva svojata prakti~na osposobenost da vladee so kompjuterot i perifernata kompjuterska oprema;
- izveduva grafi~ko re{enie vo vektorski programi;
- izveduva grafi~ko re{enie vo rasterski programi;
- poka`uva sposobnost da razviva ideja;
- ja sintetizira tehni~kata i kreativnata sposobnost pri podgotovka i izvedba na zada~ata;
- poka`uva idejna i kreativna originalnost;
- izveduva krajno, kompletno re{enie.
3. Analiza
Vo ovoj del u~enikot pravi likovno - estetska i funkcionalna analiza na deloto. Pritoa treba:
- likovno - estetski da ja opravda svojata kompozicija od aspekt na upotrebeni elementi kako boja, forma ili od aspekt na praktikuvanite likovni principi;
- funkcionalno idejno da gi objasni komponentite, odnosno grafi~kite elementi od koi ja izgradil celinata, produktot.
Ispitot }e go izveduva predmetna maturska komisija sostavena od predmetniot nastavnik i drugi nastavnici.
Ispitot }e trae eden den.
6
5. SODR@INI (TEMATSKI CELINI)
1. Poznavawe i primena na kompjuter i kompjuterska dopolnitelna oprema
2. Vektorska grafika so soodvetni programi
3. Rasterska grafika so soodvetni programi
Tematska celina
Konkretizacija na znaewa ta i sposobnostite
Poznavawe i primena na kompjuter i kompjuterska dopolnitelna oprema
U~enikot mo`e da:
- prepoznae i imenuva osnovni delovi na kompjuterot (monitor, ku}i{te, CD-rom, flopi disketna edinica, hard disk, ram-memorija, modem, hardver, softver);
- prepoznava i imenuva op{ti informati~ki komandi i opcii kako folder, fail (dokument) na~ini na snimawe i presnimuvawe dokumenti, otvorawe i zatvorawe dokumenti, importirawe, eksportirawe, komprimirawe, preformatirawe;
- prepoznava, imenuva, poka`uva specifi~ni kompjuterski programi, nivni razliki i karakteristiki;
- nabrojuva nekolku vektorski programi (Corel Draw, Adobe Ilustrator, Macromedia Freehand);
- imenuva nekolku rasterski programi (Adobe PhotoShop, Corel Painter, Macromedia Fireworks).
Vektorska grafika
- U~enikot e sposoben da primeni eden od navedenite programi za vektorska grafika;
- mo`e da izraboti proektna zada~a;
- e osposoben da upotrebuva alatki za kreirawe i likovno izrazuvawe;
- umee da za~uva, zapi{e podatoci vo kompjuterot vo soodveten format za ponatamo{na simultana rabota so drugi programi ili eventualno pe~atewe;
- umee da odbere soodveten kanal na boja vo zavisnost od ponatamo{nata distribucija na dokumentot;
- e sposoben da adaptira, preadaptira i koristi dokument, vo razli~ni dimenzii i formati za ponatamo{na primena;
- e sposoben da koristi tekst, iscrtuva bukvi ili kreira bukvi. 7
Rasterska grafika
- U~enikot e sposoben da podgotvi dokument so pravilen izbor na rezolucija i kanal na boja;
- e sposoben da gi koristi alatkite vo soodvetniot program;
- umee da retu{ira, filtrira i da pravi kolor korekcii na sliki;
- umee da importira i eksportira dokumenti;
- umee da za~uva, zapi{e podatoci vo kompjuterot vo soodveten format za ponatamo{na simultana rabota so drugi programi ili eventualno pe~atewe;
- umee da konvertira, komprimira sliki so cel da namali golemina, a da ne izgubi od kvalitet;
- umee da napravi balans na boja i svetlina vo dokumentot/slikata.
- e sposoben da koristi tekst, iscrtuva bukvi ili kreira bukvi.
Kriteriumi za ocenuvawe na prakti~niot del i samovrednuvaweto
1. Upotreba na kompjuter i periferna kompjuterska oprema maksimalen broj poeni 10
- umee da go startuva kompjuterot 1
- umee da startuva program 1
- umee da (po dadena infromacija) da najde soodveten dokument 1h2
- umee da otvori dokumet 1
- umee da snimi dokument 1
- umee da importira dokumet, odnosno eksportira dokument 1h2
- umee na pe~ati dokument 1
- umee da skenira 1
2. Grafi~ko re{enie vo vektorski program maksimalen broj poeni 25
- ja razbira zada~ata 1h2
- pravi plan za zada~ata 1h2
- umee da podgotvi stranica 1
- umee da odbere soodveten kanal na boja 1h2
- umee so alatkite da kreira ednostavni formi 1
8
- umee da selektira, deselektira, grupna selekcija, grupirawe, degrupirawe 1
- umee da pozicionira, rotira, transformira 1
- umee da oboi forma, da smeni boja, da izbri{e boja, 1
- umee da oboi kontura, da smeni boja, da izbri{e kontura 1h2
- umee da raboti so linija: crta, kreira, dodava i odzema jazli 1h2
- umee da primenuva alatki za tekst 1
- primenuva efekti (intenzitet, transparentnost, senka, izvlekuvawe na forma) 1h2
- umee da podreduva i menuva raspored na formite i da centrira 1h2
- umee da gi primenuva alatkite za zavaruvawe, otsekuvawe i presekuvawe 1h2
- umee da importira slika 1
- umee da konvertira vo soodveten format za ponatamo{na primena 1h2
3. Grafi~ko re{enie vo rasterski program maksimalen broj poeni 25
- ja razbira zada~ata 1h2
- pravi plan za zada~ata 1h2
- umee da podgotvi stranica 1
- umee da otvora i zatvora pomo{ni dopolnitelni prozorci 1
- umee da namali ili zgolemi slika 1
- umee da odbere soodveten kanal na boja 1
- intenzivno koristi leeri 1
- umee da selektira, deselektira, grupna selekcija, grupirawe, degrupirawe 1h2
- umee da pozicionira, rotira, transformira 1
- umee da napravi balans na svetlina i kontrast na slika 1
- umee da napravi balans na boja, da izmeni boja, da selektira po boja 1h2
- umee da retu{ira, korigira, pro~istuva, menuva karakteristiki 1h2
- primenuva efekti (intenzitet, transparentnost, senka) 1
- umee da koristi filtri 1
- umee da raboti simultano so dva i pove}e dokumenti 1
- umee da konvertira i komprimira dokumenti 1
- umee da snima, presnimuva dokumenti 1
- umee da primenuva alatki za tekst 1
- umee da definira krajno re{enie 1h2
9
4. Procena na gotovoto krajno likovno re{enie maksimalen broj poeni 10
- kompozicija 3
- smestuvawe vo format 1
- pravilno koristewe na boja i forma (likovni elementi) 1
- zapazena e ramnote`ata, ritam, edinstvo (likovni principi) 1
- kompletnost 3
- upotrebeno e s# {to bilo predvideno 1
- jasno e i ~itko, prepoznatlivo 1
- primeneta e hierarhija na va`nost na informacii 1
- originalnost 1h2 2
- op{t vpe~atok 1h2 2
5. Likovno - estetska i funkcionalna analiza (samovrednuvawe) maksimalen broj poeni 10
I nivo - Ja objasnuva rabotata samo so pomo{ na pra{awa 1 h 2
II nivo - Gi objasnuva samo tehni~kite elementi na kreacijata 1 h 6
III nivo - Gi objasnuva site aspekti (tehni~ki, funkcionalni,
likovno-estetski) na kreacijata 1 h 10
10
Test za teoretskiot del od polagaweto na maturskiot ispit:
1. Kako se narekuva programskiot sistem na kompjuterot? 1
a. softver
b. hardver
c. hard disk
2. Kolkava koli~ina na podatoci mo`eme da snimime na flopi-disketa? 1
a. 1.4 gigabajti
b. 1.4 kilobajti
c. 1.4 megabajti
3. Kako se vika najmaliot nedelliv del od rasterskata grafika? 1
_______________________________________________________________
4. Koja umetni~ka kreacija funkcionira po zakonite na matemati~kata geometrija 1
a. Vektorska grafika
b. Rasterska grafika
c. Bitmap grafika
5. Od {to zavisi kvalitetot na edna slika vo rasterskata grafika? 1
a. od gelemina na monitor
b. od brojot na pikseli
c. od ja~inata na kompjuterot
6. Vo koj vid na memorija podatocite ostanuvaat zapi{ani i po gaseweto na kompjuterot? 1
a. Ke{ memorija
b. RAM-memorija
c. Hard disk
7. Koja memorija e rabotna memorija na kompjuterot? 1
_______________________________________________________________
11
8. Nabroi dva kanali na boja! ________________________________________ 2
9. Koj kanal na boja se koristi pri priprema za pe~atewe? _________________________ 1
10. Koj kanal na boja se koristi pri distribucija na dokumenti na televizija, monitor ili internet?
______________________________________________________________________________ 1
11. Navedi eden program za vektorska grafika! ------------------------------------------------------- 1
12. Navedi tri programi koi se sostaven del od Ofis-paketot? ------------------------------- 3
-------------------------------------------------------------------------------------------
13. Navedi eden rasterski program! ----------------------------------------------------------------------- 1
14. Koja e osnovnata primena imaat rasterskite programi? ------------------------------------- 1
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
15. Navedi eden na~in na koj mo`e da se vnese dokument vo kompjuter? --------------------- 1
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
16. Od koj tri boi se sostoi RGB kanal na boja? --------------------------------------------------------- 1
17. [to zna~i komprimirawe na dokument? 1
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vkupen broj na poeni 20
12
|
| Today, there have been 50 visitors (68 hits) on this page! |
|
 |
|
|
